За Љубомир Белогаски-Живот и дело

Ljubomir Belogaski, akademski slikar, graficar i pedagog, eden od prestavnicite na prvata generacija sovremeni makedonski slikari i osnovopoloznici na makedonskata sovremena likovna umetnost e roden na 15.04.1911 godina vo Delcevo. Visokoto obrazovanie go formira vo Belgrad od 1931 do 1938 na Akademskiot otsek pri Umetnickata skola, vo klasata na profesorite Beta Vukanovic, Ljubomir Ivanovic, Nikola Besevic, Simeon Roksandic, Ivan Radovic a vo 1947 godina specijalizira graficki tehniki na Akademijata za likovna umetnost vo Ljubljana kaj profesorot Bozidar Jakac.

Bese dolgogodisen professor i pedagog vo nekolku gimnazii vo Skopje i vo skolata za primeneta umetnost (1945-1949) kade vo 1947 godina vo sorabotka so graficarot-profesor Kokotkovic od Zagreb, go formira grafickiot oddel.Od 1949 godina preminuva na rabota vo novoosnovaniot Tehnicki fakultet, pri negoviot Arhitektonski oddel vo Skopje se do 1981 godina koga e penzioniran, kako redoven professor. Belogaski ostvaruva poveke studiski patuvanja vo Evropa: London, Pariz, Rim, Firenca vo 1937, 1950, 1952, 1962 godina. Od 1945 godina e clen na Drustvoto na likovni umetnici na Makedonija i negov pretsedatel vo 1957 godina. 

Negoviot tvorecki opus e odbelezan so mnogubrojni samostojni i grupni izlozbi vo Makedonija i niz poranesinte Jugoslovenski prostori. Dobitnik e na vredni nagradi i priznanija, megju koi i Oktomvriskata nagrada na SRM za zivotno delo vo 1972, Orden na Republikata so srebren venec 1979, Nagradata 13-ti Noemvri vo 1992 i drugi. Pokraj dejnosta vo oblasta na umetnickoto tvorestvo, toj aktivno ucestvuval i vo javniot i kulturen zivot na zemjata.

Vo znak na pocit kon gradot vo koj ziveese i tvorese, Qubomir Belogaski vo 1991 godina ostavi vreden legat - od sopstvenata zbirka, podaruvajki mu na Muzejot na grad Skopje 159 dela. Donacijata ja socinuvaat 125 akvareli, 6 masla, 26 crtezi i 2 grafiki, nastanati vo periodot od 1929 do 1990 godina. Ovaa donacija e prva vo Makedonija i ovozmozi Muzejot na grad Skopje da ja oformi Galerijata Qubomir Belogaski, vo koja postojano se izlozeni delata koi go cuvaat spomenot na covekot-umetnik i pedagog. 

Qubomir Belogaski po~ina na 15.02.1994 godina vo Skopje, no zad sebe gi ostavi svoite mnogubrojni likovni dela vo duhovnata riznica na na{ata kultura. Vo znak na sekavanje i pietet kon licnosta i deloto na golemiot majstor na akvarelot, Muzejot na grad Skopje vostanovi godi{na nagrada ”Qubomir Belogaski”.

Vo tekot na svojata dolgogodisna bogata i plodna tvorecka dejnost, Belogaski ke eksperimentira vo poveke tehniki, no akvarelot ke ostane negova trajna opredelba, vo koj ostvaruva vrvni dostreli oformuvajki go svojot licen rakopis na vrven majstor na akvarelot. 

Registarot na negovoto slikarstvo e dosta bogat, dijapazonot na umetni~kata licnost dosta sirok. Sustinata na vnatresniot imperativ pod koj go transponira slikaniot predmet go formira vo pettata decenija i go neguva do krajot na zivotot, podednakvo; mrtvata priroda-cvekinja, portretot i pejzazot. Slikarstvoto na Belogaski pretstavuva plod na svevidna inspiracija i preokupacija od prirodata sto go opkruzuva kako emotivno razdvizuvanje. Sto i da slika, motivot e sekogas struktuiran vo cista i cvrsta kompozicija, so jasna estetska koncepcija i koloristicka harmonija . Potezot e odlucen, pigmentot cist, kompozicijata uramnotezena, materijalizacijata uverliva. Taka, sevkupnoto negovo tvorestvo gi integrira tipoloskite i sodrzinski belezi na estetskata programa i duhot na poetskiot realizam.

Mrtvata priroda - cvekinjata, transponirani vo razlicni varijanti, se zastapeni vo pogolem broj. Izvedeni so sigurna raka, suptilno cuvstvo i tehnicka vestina, so mosne slobodna interpretacija na videnoto, pottiknata od igrata na vizuelnite senzacii, so rafiniran i topol kolorit, glavno lirski intoniran, kade sto motivot se pretvora vo pulsacija i ritam, pri toa ne narusuvajki ja vizuelnata prepoznatlivost, Belogaski gradi edna nova realnost, so izvesno geometriziranje na formite i naglasena smirenost na opstiot ton na slikata. 

Paralelno so mrtvata priroda, Belogaski sozdava portreti i figuri kadesto dominira samo glavata ili dopojasnata figura. Toa se dela raboteni so studiozen pristap vo tretiranjeto na likot, so siguren, sinteticen napati naglasen crtez, so cuvstvo i toplina, pred se vo koloristickata harmonija i nanesuvanjeto na akvarelnite boi (nekade razleani, nekade vo posiroki boeni povrsini). Linijata so koja se profilirani likovite e meka i spokojna so cesta upotreba na tenki i siroki konturi vo oblikuvanjeto na formata, ponekogas so neislikani beli sekvenci koi zaedno so blagata ritmika pridonesuvaat za razdvizenosta na fakturata i transparentnosta. 

Vo domenot na pejzazot, prvite impresii na Belogaski poteknuvaat od makedonskiot predel - od negoviot roden kraj, ciklusot “Od Bregalnica” od 1937/38 godina, no sekako vo sevkupniot tvorecki opus, dominantno mesto zazema ciklusot “Bokeqski motivi” kako zaokruzena celina i vrvno dostignuvanje, nastanat vo periodot od 1947-1957 godina. Okolu stotina dela - akvareli tematski povrzani so Crnogorskoto podnebje se plod na kontinuirana tvorecka dejnost.

Inspiriran od cistite predeli, strmnite i surovi planinski masivi, negibnatata stara gradska arhitektura, so analiticka opservacija od razlicni agli i vizuri nastanaa zreli likovni tvorbi. Toa se dela raboteni so izvoren likoven jazik i lirski tretman, so jasen estetski vidik i tehnicki pedantna obrabotka do perfekcija. Siot ciklus po svojata svezina i originalnost se otkriva vo fascinanten sjaj na neizmernoto prostranstvo pomegju prirodniot reljef, neboto, i planinskite masivi,

Prirodnite predeli i “palaci” kako tematska armatura se transponirani vo mnogu varijacii so sto avtorot se stremi, vo samata priroda da ja otkrie harmonijata na najznacajnoto, najcistoto no vo istovreme i najizrazitoto. Toa se dela od koi blika svetol mlaz na liricnost (bez pogolem nemir i ostar prizvuk na dramaticnost) kade potezite se sleani, tonot diskreten, valerite jasno odredeni.Taka, osnovnite elementi vo procesot na slikanje, edni so drugi se povrzuvaat, se usoglasuvaat i zaemno dejstvuvaat vo celinata: crtezot so tonot, tonot so bojata, bojata so formata, formata so kompozicijata. 

Taka, Belogaski gradи sistem na komponiranje vo koj sekoja plotna e usoglasena so sosednata a site zaedno so celinata. Akvarelnite boi gi nanesuva mozaicki. Se sozdava kaleidoskop od harmonicni i ritmicki rasporedeni boeni povrsini vo koi so sprotivnostite na staticnoto i dinamicnoto, na svetloto i senkata se dobiva vpecatok na materijalizirana patina sto poveke leta se naplastuvala vrz fasadite na starite kuki, balkoni i portali.

Seopfatno, leksikata na slikarstvo na Ljubomir Belogaski e povekeslojna; se odlikuva so kontinuitet i doslednost, so senzibilitet, glavno lirski intoniran. Posledicite se prirodno i logicno izrazeni vo slikarski vrednosti - akvareli, koi zracat so seta svoja originalnost i svezina, topla i vedra panorama na organizirani oboeni povrsini, dela koi so svoeto postoenje imaat trajna vrednost i ja zbogatuvaat nasata likovna sovremenost.

Dora Andova Foteva 

 Muzej na Grad Skopje

(Администраторот се извинува поради латиничниот фонт на написот)